Nuovo sito per Casa della poesia. Cosa ne pensate? Inviateci un feedback
04/04/2011

Nel mio bar Poesie

Nel mio bar V mojen bifeju
Quando morirò,
verranno a saperlo nel mio bar?
Quella sera si scoleranno
qualche bicchiere in più
diventeranno perciò
più allegramente tristi?
Avranno la sensazione che
(senza conoscere la massima)
media vita in morte sumus
e si sentiranno pervadere
da un dolce brivido
essendo ancora vivi?
Sapranno che ero
uono di quelli
che,
non solo al banco,
si estasiavano alla vista
dei bei doni della vita?
Sapranno
quello che io sapevo del vino,
non riguardo a cento bicchieri
bensì a uno solo,
sapranno
ciò che io sapevo delle donne,
non delle donne in genere,
ma di lei
che
come la luce d'agosto
filtrava nel mio sangue
mentre stavo appoggiato
al banco di questo bar
che senza la sua fluttuante
immagine sarebbe nel mio spirito
una sordida tana per soli uomini.
Bodo vedeli v mojem bifeju,
ko bom umrl?
Bodo tisti večer
spili kozarec več
in bodo zato
bolj srečno otožni?
Bodo čutili
(ne da bi vedeli za izrek)
media vita in morte sumus
in jim bo šel sladek srh
po životu,
ker so še živi?
Bodo vedeli, da sem bil
eden od tistih,
ki so,
ne le za šankom,
dolgo strmeli
v lepe darove življenja?
Bodo vedeli,
kar sem jaz vedel o vinu,
ne o stotih kozarcih,
ampak o enem samem,
bodo vedeli,
kar sem jaz vedel o ženskah,
ne o neštetih,
ampak o njej,
ki je,
svetloba v avgustu,
padala v mojo kri,
ko sem slonel
za šankom tega bifeja,
ki bi brez njene
v duhu lebdeče podobe
bil le zavržen moški brlog.
Jolka Milič